Končna in daleč najbolj pogosta
StuG Serije. Zgornja nadgradnja je bila razširjena: zavarjene škatle na obeh straneh so bile opuščene. Ta nova zasnova nadgradnje je svojo višino povečala na 2160 mm. Zadnji zid bojnega oddelka se je poravnal, ventilacijski ventilator na vrhu nadgradnje pa je bil premeščen v zadnji del bojnega oddelka. Od marca 1943 je bil voznikov periskop opuščen. Februarja 1943 se je Alkettu pridružil MIAG kot drugi proizvajalec. Od maja 1943 so bile bočni trup razporejene oklepne plošče (Schürzen) nameščene na G modele za dodatno zaščito oklepa, zlasti pred ruskimi proti tankovskimi puškami, vendar so bile uporabne tudi pred votlim strelivom. Stranske plošče so bile zadaj nameščene na Ausf. F/8 modeli, saj naj bi jih do junija 1943 v pripravah na bitko pri Kursku namestili na vse frontne StuG-e in druge tanke. Montaže za Schürzen so se izkazale za neustrezno močne, saj so bile mnoge izgubljene na terenu. Od marca 1944 je bila uvedena izboljšana montaža; zaradi tega se stranska krila pogosteje vidijo s poznim modelom Ausf G. Od maja 1943 so namesto dveh plošč 50 mm + 30 mm uporabljali 80 mm debele plošče za čelni oklep. Vendar pa je obstajal zaodlog StuGs z dokončanim 50 mm oklepom. Za te je bilo treba do oktobra 1943 še vedno variti ali zavariti dodatno oklepno ploščo z 30 mm.
Vir: StuG III Ausf. G na Wikipediji
...
Več informacij:
The StuG III Ausf. G was the final and most widely produced variant of the StuG III series of assault guns. It was a self-propelled gun based on the chassis of the Panzer III tank, armed with a 75 mm StuK 40 L/48 gun that could fire both high-explosive and armor-piercing rounds. The StuG III Ausf. G entered service in December 1942 and saw action on all fronts of World War II until the end of the war. It was a versatile and effective weapon that could support infantry attacks, defend against enemy tanks, and provide indirect fire support. The StuG III Ausf. G had a low profile, good mobility, and thick frontal armor that made it hard to hit and destroy. It was also cheaper and easier to produce than conventional tanks, and could be mounted with additional equipment such as a machine gun, a concrete armor plate, or a remote-controlled demolition charge. The StuG III Ausf. G was one of the most successful German armored vehicles of the war, with over 8,000 units built and a high kill ratio against enemy tanks.